Vasilije Ćetković–Vasko, priznan akademski kipar in slikar, se je rodil v Črni Gori, šolal v Splitu in leta 1965 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu. Z ženo Ano si je dom ustvaril v Prekorju pri Celju, kjer je ustvarjal in razstavljal svoja umetniška dela. Leta 2000 pa sta se preselila v Rogaško Slatino.
Vasko se lahko pohvali z bogatim opusom nagrad in priznanj za svoje umetniško ustvarjanje ter s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami doma in po svetu. Najbolj je znan po obsežnih ciklusih manjših skulptur, predvsem po javnih skulpturah. Že pred ustanovitvijo Evropske unije, je v Nemčiji leta 1990 postavil veliko sodobno skulpturo Vozel, ki simbolizira povezovanje celega sveta, nekaj let kasneje pa še skulpturo z nazivom Rast.
Značilno za Vaska je, da se preizkuša v raznih industrijskih materialih, ki ga izzovejo: les, železo, kamen, beton, steklo, keramika, jeklo in aluminij. Zanimivo je, da je njegovo umetniško delo dolga leta potekalo kar v tovarnah po štajerski regiji.
Dokazuje se tudi na področju slikarstva, kar kažejo številni akvareli, ki oživljajo stene mnogih posameznikov in ustanov.
Najbolj odmevne velike skulpture v bronu, ki jih je ustvaril po letu 2000, so njegove donacije občinam Celje, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. Skulptura krilatega konja Pegaza z zlatim kopitom v Rogaški Slatini, Alma Karlin in Josip Pelikan v Celju ter Ženska na konju in Konj in ženska v Slovenskih Konjicah.
Prav ženska in konj sta njegova motivna atributa. S svojo umetniško govorico se jima posveča domala vse življenje. Njegovi impozantni skulpturi v Slovenskih Konjicah, sta se vrasli v naš prostor, da živita in dihata z nami. Pripovedujeta svojo zgodbo o življenjskih vzponih in padcih.