Navadna bukev je do 40 m visoko listopadno drevo, ki dobro raste na humoznih tleh, bogatih s kalcijem in hranili. Zaradi pogostosti v gozdovih ima izjemen ekološki vpliv, zato jo imenujemo tudi »mati« slovenskih gozdov.
Ima značilno sivo, večinoma gladko, lubje ter gosto vejnato krošnjo. Ovalni listi z valovitim robom so sprva svetlozeleni in dlakavi, kasneje pa ogolijo in potemnijo. Navadna bukev je enodomno drevo, torej so na isti rastlini razviti ženski in moški cvetovi. Moški v obliki okroglih mačic visijo na dolgih pecljih, ženski pa v parih na kratkem pokončnem peclju. Iz njih se po oploditvi razvijeta po dva oreška (žira) z ostrim robom, skrita v lupinici z mehkimi bodicami, ki ji pravimo bukvica.
Navadna bukev je med gospodarsko najpomembnejšimi drevesnimi vrstami v Sloveniji, saj je njen les težek, elastičen in ima veliko ogrevalno moč. Kot tak je uporaben za široko uporabo, vse od igrač, pohištva, in parketa do železniških pragov in kurilnega oglja. Bukov žir je bogat vir maščob in predstavlja prehransko osnovo gozdnim živalim. V letu ko bukev obilno obrodi, tako ptice, srne, divje svinje, medvedi in drugi lažje preživijo zimo.
Najdebelejša bukev v Sloveniji je v Staro Oselici na Svodnjem, ki ima obseg debla kar 624 centimetrov.
Bukev lahko vsebuje »rdeče srce« - rdeče obarvan les v notranjosti debla, ki nastane zaradi poškodb drevesa.