Na vsebino
{{ shopProduct.Name }}
+
_
Delni znesek:

Duglazija je eno največjih dreves na Zemlji. V originalu prihaja iz zahodnega dela Severne Amerike. Je vednozeleni iglavec, ki na »domačem terenu« lahko zraste do 100 metrov visoko. Za uspešno rast potrebuje visoko talno in zračno vlago ter globoka, zračna in nekoliko zakisana tla. Odlično prenaša sušo in obremenitev s snegom. Najstarejši znani primerki duglazije so stari od 500 do 700 let.

Deblo drevesa je ravno in okroglo, sivo in gladko lubje pa s starostjo postane rdeče-rjavo in razpoka. Mlade vejice so rumenkasto zelene do rumenkasto sive barve in imajo drobne dlačice, ki kasneje odpadejo. Mehke iglice so na konicah bleščeče temno zelene barve, spodaj pa imajo dve beli črti. Če iglice zdrobimo med prsti, zadišijo po sadju in smoli.

Duglazija se razmnožuje s semeni, ki dozorijo v jajčastih rdečkasto-rjavih storžih, ki rastejo obrnjeni navzdol. Med temnimi luskami storža kukajo na plano trodelne, svetle brakteje, zato zgleda, kot da so storžki »brkati«.

 

 Duglazija se imenuje po enem izmed največjih botanikov, Škotu Davidu Douglasu, ki je njena semena prinesel v Evropo.

 V Sloveniji najvišja izmerjena duglazija raste v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje in je ob meritvah leta 2020 merila 67 metrov.

Duglazija raste hitro in ima zelo kakovosten les, zaradi česar je gospodarsko zelo pomembna drevesna vrsta.

Doživite Rogaško Slatino

Bodite obveščeni

Prijavite se na naše e-novice in ne zamudite nobene novosti v Rogaški Slatini.