Navadni glog je do 12 metrov visoko listopadno drevo, ki največkrat raste kot srednje velik trnov grm. Rad ima stalno zračno in talno vlago, vendar prenaša tudi revnejša tla. Raste do 1000, izjemoma do 1600 metrov nadmorske višine.
Deblo ima pepelnato sivo in gladko skorjo, ki pozneje postane temno rjava in drobno razpokana. Krošnja je široka in razraščena, veje pa imajo značilne trne. Listi so zgoraj živo zeleni in bleščeči, spodaj sivozeleni in včasih ob žilah rahlo dlakavi. Pojavijo se zgodaj spomladi. Glog maja in junija obilno cveti. Beli ali rahlo rožnati cvetovi so združeni v socvetja in imajo živo rdeče prašnice.
Iz oplojenih cvetov se razvijejo okrogli plodovi rdeče barve – gloginje, ki imajo v sredini zelo trdo koščico. Sveže peške so strupene, saj vsebujejo cianovodikovo kislino. Gloginje imajo mokast, kislo-trpek okus in so bogate z vitaminom C ter karotenom. Najpogosteje jih uživamo v obliki čajev, poparkov in marmelad.
Glog ima številna poimenovanja: beli trn, glag, glagon, gloginje, glogovec, glozje, gložje, medvedove hruške.