Deblo poteka pogosto skoraj do samega vrha, zaradi česar je divja češnja posebnež med listavci. Njena skorja je tanka in gladka, posejana s številnimi lenticelami. Pri starejših drevesih se lubje lušči v trakovih, skorja pa razpoka. Ima široko jajčasto do zaobljeno krošnjo. Zeleni, jajčasti, podolgovati listi se jeseni obarvajo v rumeno-rdečo. Drevo cveti aprila s snopi velikih belih cvetov, združenih v sedeče kobule po tri.

Temno rdeči plodovi dozorijo sredi poletja in so užitni – surovi ali kot marmelade, sokovi, žganje, sladice … Divja češnja ima tudi številne zdravilne lastnosti. Ugodno vpliva pri srčnih in ledvičnih boleznih, arteriosklerozi ter rasti zob in kosti.