Rumeni divji kostanj je listopadno drevo, ki izvira iz vzhodne Severne Amerike. V naravi raste v vlažnih in močvirnatih gozdovih do skoraj 6500 metrov nadmorske višine.
Pri nas in drugje v Evropi lahko doseže višino 20 metrov, v svojem izvornem habitatu pa še deset metrov več. Najbolje uspeva na sončni legi, v globokih, vlažnih, dobro odcednih in bogatih tleh. Brez poškodb prenese zelo nizke temperature in celo onesnažen zrak.
Temnozeleni listi v obliki dlani v širino merijo 10 do 25 cm. Na začetku so spodaj gosto poraščeni, jeseni pa se obarvajo v rjavo rumeno in zgodaj odpadejo.
Zacveti spomladi, v obliki velikih, pokončnih socvetij. Njihova intenzivna svetlo rumena barva popestri okolico in očara sprehajalce. Jeseni obrodijo bleščeče rjavi plodovi – kostanji – ki se razvijejo v gladkih lupinah brez bodic. Za ljudi niso užitni, saj vsebujejo saponine.
Rumeni divji kostanj ne mara ilovnatih ali suhih tal, dobro pa prenese kratkotrajne poplave. Mehak, drobnozrnat les se uporablja za lesene izdelke, drva za kurjavo in celulozo. Cvetni nektar privablja kolibrije, čebele, metulje in druge žuželke opraševalke, plodovi pa veverice.